-
1 spare
[speə] 1. verb1) (to manage without: No-one can be spared from this office.) pogrešati2) (to afford or set aside for a purpose: I can't spare the time for a holiday.) lahko pogrešati3) (to treat with mercy; to avoid injuring etc: `Spare us!' they begged.) prizanesti4) (to avoid causing grief, trouble etc to (a person): Break the news gently in order to spare her as much as possible.) prihraniti5) (to avoid using, spending etc: He spared no expense in his desire to help us.) varčevati6) (to avoid troubling (a person with something); to save (a person trouble etc): I answered the letter myself in order to spare you the bother.) prihraniti (komu kaj)2. adjective1) (extra; not actually being used: We haven't a spare (bed) room for guests in our house.) odvečen2) ((of time etc) free for leisure etc: What do you do in your spare time?) prost3. noun1) (a spare part (for a car etc): They sell spares at that garage.) nadomestni del2) (an extra wheel etc, kept for emergencies.) nadomestno kolo•- sparing- sparingly
- spare part
- spare rib
- and to spare
- to spare* * *I [spʌ/ə]transitive verbvarčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice); intransitive verb varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenjeenough and to spare — na pretek, še preveč, več kot preveč, obilospare my blushes! — ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!can you spare the car today? — lahko pogrešate svoj avto danes?can you spare me a cigarette? — imaš cigareto odveč zame?spare us these explanations! — prizanesite nam s temi razlagami!spare my feelings! — imej obzir do mojih čustev!spare me! — prizanesite mi!, milost!spare me your objections! — prizanesite mi s svojimi ugovori!to spare o.s. — prihraniti si trudnot to spare o.s. — ne varčevati s svojimi močmito spare the rod and spoil the child — varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo pojeI have no time to spare — ne smem izgubljati časa, nimam dosti časaII [spʌ/ə]nountechnical (često plural) nadomestni, rezervni del (zlasti pnevmatika); sport rezerva; varčevanje; American zrušenje vseh kegljev z dvema metomato make spare of obsolete varčevati zIII [spʌ/ə]adjective ( sparely adverb)varčen, skop, pičel; prost (čas); preostal, odvečen, neuporabljen, razpoložljiv; nadomesten, rezerven; mršav, suh; redek (lasje)spare money — preostali, odvečni denarspare time — prosti čas, brezdelica -
2 easy
1) (not difficult: This is an easy job (to do).) lahek2) (free from pain, trouble, anxiety etc: He had an easy day at the office.) miren3) (friendly: an easy manner/smile.) prijazen4) (relaxed; leisurely: The farmer walked with an easy stride.) sproščen* * *I [í:zi]adjective ( easily adverb)lahek, lahkoten; zlóžen; udoben; miren, popustljiv, brezskrben, lahkomiseln; gladko tekoč; premoženeasy does it! — le počasi, nikamor se ne mudi!slang on easy street — v dobrih razmerahan easy market — tržišče, na katerem ni povpraševanjaa lady of easy virtue — pocestnica, lahkoživkaslang easy on the eye — prijeten, čeden na pogledan easy man — popustljiv, prilagodljiv človekslang easy meat — ne preveč nevaren nasprotnik; lahek poselII [í:zi]adverblahko, z lahkoto; udobnoto go ( —ali take) things easy — ne si preveč prizadevati, ne se preveč gnatimarine easy! — počasi!easy all! — nehajte veslati; voljno!III [í:zi]nouncolloquially kratek premor -
3 fish
plurals; see fish* * *I [fiš]nounriba; ribe; vulgar ženski spolni organto feed the fishes — imeti morsko bolezen; utonitineither fish, flesh or fowl — ne tič ne mišcolloquially to have other fish to fry — imeti druge opravkea pretty kettle of fish — neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocijathere's as good fish in the sea as ever came out of it — glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestiloa fish story — zlagana povest; bahavo pripovedovanjeII [fiš]intransitive verb & transitive verb( for) ribariti, ribe loviti; ven potegniti; figuratively prizadevati si, gnati se za čimto fish out — poloviti vse ribe; figuratively izmamitiIII [fiš]nounspona; tirniški stik; žetonIV [fiš]transitive verbzvezati, speti -
4 predicable
[prédikəbl]adjectiveki se lahko izreče, pove; ki se lahko trdi o kom (čem); ki se lahko pripiše komu (čemu) -
5 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
6 trust
1. verb1) (to have confidence or faith; to believe: She trusted (in) him.) zaupati2) (to give (something to someone), believing that it will be used well and responsibly: I can't trust him with my car; I can't trust my car to him.) zaupati3) (to hope or be confident (that): I trust (that) you had / will have a good journey.) upati2. noun1) (belief or confidence in the power, reality, truth, goodness etc of a person or thing: The firm has a great deal of trust in your ability; trust in God.) zaupanje2) (charge or care; responsibility: The child was placed in my trust.) varstvo3) (a task etc given to a person by someone who believes that they will do it, look after it etc well: He holds a position of trust in the firm.) odgovornost4) (arrangement(s) by which something (eg money) is given to a person to use in a particular way, or to keep until a particular time: The money was to be held in trust for his children; ( also adjective) a trust fund) skrbništvo5) (a group of business firms working together: The companies formed a trust.) trust•- trustee- trustworthy
- trustworthiness
- trusty
- trustily
- trustiness* * *I [trʌst]nounzaupanje (in v), trdno upanje; zaupna oseba; kredit; depó, depozit; varstvo, skrbništvo, kuratorstvo; odgovornost, dolžnost skrbnika, kuratorja; obveznost, dolžnost; varovanec; dobrodelna ustanova, fundacija; economy trust, kartel, koncernin trust — v shrambi, deponiranon trust — na kredit; na pošteno besedobreach of trust — zloraba zaupanja, verolomstvoto commit to s.o.'s trust — zaupati komu v varstvoto give trust — odobriti kredit, dati na kreditto hold in trust for — hraniti, upravljati za (koga)to leave s.th. in trust with s.o. — zaupati komu kaj, dati v varstvoto place (to put) one's trust in — zaupati (komu), zanesti se na (koga)to watch over one's trust — paziti na osebo ali stvar, ki nam je zaupanaII [trʌst]transitive verb & intransitive verbverjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj); trdno upati, pričakovati, verjeti ( that da), biti prepričan; upati si, tvegatido not trust him with your watch! — ne zaupaj mu svoje ure!trust him to say that! — to je tipično zanj!a man not to be trusted — človek, ki se nanj ne moreš zanestiI trust he is not hurt — upam, da se ni poškodovalto trust o.s. to s.o. — zaupati se komu, zaupno se obrniti na kogacan his word be trusted? — ali lahko zaupamo njegovi besedi?you cannot trust a child in the streets after dark — ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočitiI cannot trust you out of my sight — niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti) -
7 use
I [ju:z] verb1) (to employ (something) for a purpose: What did you use to open the can?; Use your common sense!) uporabiti2) (to consume: We're using far too much electricity.) porabiti•- usable- used
- user
- user-friendly
- user guide
- be used to something
- be used to
- used to II [ju:s]1) (the act of using or state of being used: The use of force to persuade workers to join a strike cannot be justified; This telephone number is for use in emergencies.) uporaba2) (the/a purpose for which something may be used: This little knife has plenty of uses; I have no further use for these clothes.) raba3) ((often in questions or with negatives) value or advantage: Is this coat (of) any use to you?; It's no use offering to help when it's too late.) korist4) (the power of using: She lost the use of her right arm as a result of the accident.) sposobnost uporabljati kaj5) (permission, or the right, to use: They let us have the use of their car while they were away.) uporaba•- useful- usefulness
- usefully
- useless
- be in use
- out of use
- come in useful
- have no use for
- it's no use
- make good use of
- make use of
- put to good use
- put to use* * *I [ju:s]nounraba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa); juridically užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček; ecclesiastic obredi kake Cerkve, liturgijaof use — uporaben, koristenof no use — neuporaben, brezkoristenout of use — ne v rabi, ne več uporabenonce a use and ever a custum — česar se je Janezek naučil, to Janez znacan I be of use? — lahko (kaj) pomagam?is this of use to you? — lahko to kaj porabite?crying is no use — nima smisla jokati, zastonj je jokatiit is (of) no use (running) — brez koristi, zaman je (teči)what's the use (of it)? — kakšen smisel naj (sploh) to ima?to fall ( —ali to pass) out of use — postati neuporaben, zastaretiyou will find these shoes of use in the mountains — videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorahI have no use for such people — nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudihave you lost the use of your tongue? — si izgubil dar govora?to make use of s.th. — uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česato make use of s.o.'s name — sklicevati se na kogato put out of use — vzeti iz obtoka (kovance itd.)II [ju:z]transitive verbrabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas); obsolete navaditi (to na)to use one's brains ( —ali wits) — uporabiti pamet, napeti (svoje) možganeuse your eyes! — odpri oči!to use one's best efforts — napraviti, kar se le da (kar je le možno)how did they use you? — kako so ravnali z vami?to use s.o. ill — slabo ravnati s komto use one's legs — peš iti, pešačitimay I use your name? — se lahko sklicujem na vas?how does the world use you? colloquially kako je z vami?, kako vam gre?; intransitive verb obsolete (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)used you to know him? — ste ga vi poznali?there used to be a tree there — tam je nekoč bilo drevo; -
8 might have
1) (used to suggest that something would have been possible if something else had been the case: You might have caught the bus if you had run.) lahko bi bil...2) (used to suggest that a person has not done what he should: You might have told me!) lahko bi vsaj...3) (used to show that something was a possible action etc but was in fact not carried out or done: I might have gone, but I decided not to.) lahko bi bil...4) (used when a person does not want to admit to having done something: `Have you seen this man?' `I might have.') mogoče -
9 can
[kæn] I negative - can't; verb1) (to be able to: You can do it if you try hard.) moči2) (to know how to: Can you drive a car?) znati3) ((usually may) to have permission to: You can go if you behave yourself.) lahko4) (used in questions to indicate surprise, disbelief etc: What can he be doing all this time?) nekiII 1. noun(a metal container for liquids and many types of food: oil-can; beer-can; six cans of beer.) konzerva, pločevinka2. verb(to put (especially food) into cans, usually to preserve it: a factory for canning raspberries.) konzervirati- canned- cannery* * *I [kæn, kən]defective auxiliary verbI can — morem, znamI can't, cannot — [kænt, ka:nt]ne morem, ne znamcan you translate it? — znaš to prevesti?I cannot but wish — ne morem si kaj, da si ne bi želel, želim si leII [kæn]nounkovinska posoda, lonec, čutara, ročka, vedro; American pločevinasta konserva; American straniščna školjka; slang ječa; slang plural slušalkeIII [kæn]transitive verbAmerican konservirati; slang snemati na plošče; slang odpustiti, odpravitican it! — molči(te), jezik za zobe! -
10 finger
['fiŋɡə] 1. noun1) (one of the five end parts of the hand, sometimes excluding the thumb: She pointed a finger at the thief.) prst2) (the part of a glove into which a finger is put.) prst3) (anything made, shaped, cut etc like a finger: a finger of toast.) prst2. verb(to touch or feel with the fingers: She fingered the material.) otipati- fingerprint
- fingertip
- be all fingers and thumbs / my fingers are all thumbs
- have something at one's fingertips
- have at one's fingertips
- have a finger in the pie / in every pie
- put one's finger on* * *I [fíŋgə]nounprst; mera za globino ali debelost; kazalec (na uri)by a finger's breadth — komaj, za lasto be finger and glove with s.o. — biti s kom zelo zaupento look through one's fingers — spregledati kaj, skozi prste gledatiII [fíŋgə]transitive verbotipati, dotakniti se; vzeti; music ubirati (strune); določiti prstni red -
11 introversible
[intrəvɜ:səbl]adjectiveki se lahko zapre vase, ki se lahko obrne navznoter -
12 light
I 1. noun1) (the brightness given by the sun, a flame, lamps etc that makes things able to be seen: It was nearly dawn and the light was getting stronger; Sunlight streamed into the room.) svetloba2) (something which gives light (eg a lamp): Suddenly all the lights went out.) luč3) (something which can be used to set fire to something else; a flame: Have you got a light for my cigarette?) ogenj4) (a way of viewing or regarding: He regarded her action in a favourable light.) luč2. adjective1) (having light; not dark: The studio was a large, light room.) svetel2) ((of a colour) pale; closer to white than black: light green.) svetel3. [lit] verb1) (to give light to: The room was lit only by candles.) razsvetliti2) (to (make something) catch fire: She lit the gas; I think this match is damp, because it won't light.) prižgati (se)•- lighten- lighter- lighting
- lighthouse
- light-year
- bring to light
- come to light
- in the light of
- light up
- see the light
- set light to II1) (easy to lift or carry; of little weight: I bought a light suitcase for plane journeys.) lahek2) (easy to bear, suffer or do: Next time the punishment will not be so light.) lahek3) ((of food) easy to digest: a light meal.) lahek4) (of less weight than it should be: The load of grain was several kilos light.) lažji5) (of little weight: Aluminium is a light metal.) lahek6) (lively or agile: She was very light on her feet.) lahkoten7) (cheerful; not serious: light music.) veder, lahek8) (little in quantity; not intense, heavy, strong etc: light rain.) lahen9) ((of soil) containing a lot of sand.) prhek•- lightly- lighten- light-headed
- light-hearted
- lightweight
- get off lightly
- make light of
- travel light III = light on - past tense, past participle lit [lit] - verb(to find by chance: While wandering round the town, we lit on a very cheap restaurant.)* * *I [lait]adjective ( lightly adverb)lahek; majhne specifične teže, pod predpisano težo; nepomemben, neznaten, lahek (bolezen, kazen, napaka, delo itd.); zabaven, lahek (glasba, knjiga); prhek, rahel (zemlja, sneg, kruh); vitek, nežen, graciozen, okreten, uren; brezskrben, veder (srce); lahkomišljen, lahkoživ, frfrast (ženska); malo otovorjen, neotovorjen; nenaglašen (zlog)electrical light current — šibki tokfiguratively a light hand — obzirnost, taktlight in hand — poslušen (konj), lahko vodljivmilitary in light marching order — na pohodu z malo tovoraII [lait]adverbnalahko, rahlo, lahkolight come, light go — kakor pridobljeno, tako izgubljenoto get off light — srečno jo odnesti, biti malo kaznovanIII [lait]adjectivesvetel, jasenIV [lait]nounsvetloba, luč, razsvetljava; vir svetlobe (okno, sonce, svetilka, vžigalica, sveča, ogenj); dnevna, sončna svetloba; nautical svetilnik; iskrenje, sijaj (oči); poetically vid, nebesno telo; figuratively luč, prosvetljenjstvo, jasnost, prosvetljenec, genij; ključna beseda akrostiha; plural spoznanja, nova odkritja, nova dejstva, (umske) sposobnosti, zmožnosti; plural slang očihe appears in the light of (a scoundrel) videti je (lopov)by the light of nature — po naravni nadarjenosti, s prirojeno bistroumnostjoto bring to light — odkriti, odkopatito come to light — priti na svetlo, biti odkritpoetically light of one's eyes — vidfiguratively the light of my eyes — punčica mojega očesato give light to — razložiti, razjasnitito give s.o. a light — prižgati komu cigaretoto hide one's light under a bushel — biti preskromen, skrivati svoje sposobnostithe light of s.o.'s countenance — naklonjenost koga (uživati)to place s.th. in a good light — postaviti kaj v lepo lučto put a light to s.th. — prižgati, zažgati kajto see the light — roditi se; American spremeniti svoje stališče; religion biti prosvetljen, sprevidetito see the light of day — biti objavljen, biti prvič uprizorjento stand in s.o.'s light — jemati komu luč, biti komu na poti, figuratively motiti kogato strike a light — prižgati (vžigalico, vžigalnik)to throw ( —ali shed) light on s.th. — razložiti, razjasniti kajget out of the light! — ne jemlji mi svetlobe!, ne moti!light and shade — svetloba in senca, nasprotjaAncient Lights — opozorilen napis, da se ne sme jemati luči, ki prihaja skozi oknaV [lait]1.transitive verbprižgati, razsvetliti, vneti;2.intransitive verbprižgati se, vneti se, posvetiti, posijati;VI [lait]intransitive verb -
13 marketable
adjective (wanted by the public and therefore able to be sold: a marketable product.) prodajen* * *[má:kitəbl]adjective ( marketably adverb)prodajen, ki se lahko prodajuridically marketable title — posest, ki se lahko proda brez pridržkov -
14 may
[mei](the fifth month of the year, the month following April.) maj- May Day- maypole* * *I [méi]nounpoetically see maidenII [méi]verb defective moči, smeti; utegnitiyou may well say so — ti lahko govoriš, lahko tebibe that as it may — kar bo, pa bomay you be happy! — da bi bil srečen! -
15 producible
[prədjú:səbl]adjectiveizvedljiv, ki se ga lahko izdela, pridobiva, pridela; ki se lahko pokaže, pripelje -
16 pushover
noun (a person or team etc who can be easily persuaded or influenced or defeated: He will not give in to pressure - he is not a pushover; We won the game so easily - it was a real pushover.) lahko premagljiv nasprotnik* * *[púšouvə]nouncolloquially lahko premagljiv nasprotnik, slabič; tepec -
17 rely
- rely on- reliable
- reliability
- reliably
- reliance
- reliant* * *[rilái]intransitive verbzanesti se, zanašati se (on, upon na), zaupati, računati (na, z), opreti se (na); sklicevati se (na)to rely upon a broken reed figuratively graditi na pesekto have to rely on s.o. — biti navezan na, odvisen od kogathe author relies on earlier works — avtor se opira, sklicuje na prejšnja dela -
18 resist
[rə'zist]1) (to fight against, usually successfully: The soldiers resisted the enemy attack; He tried to resist arrest; It's hard to resist temptation.) upirati se2) (to be able to stop oneself doing, taking etc (something): I couldn't resist kicking him when he bent down; I just can't resist strawberries.) upirati se3) (to be unaffected or undamaged by: a metal that resists rust/acids.) kljubovati•- resistant* * *I [rizíst]intransitive verb & transitive verbupirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščatito resist an attack — upreti se napadu, braniti se pred napadomto resist frost — upirati se mrazu, prenašati mrazif you can resist a cigarette — če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)I cannot resist saying — ne morem si kaj, da ne bi rekelII [rizíst]nounsnov, s katero se prevleče površina, da se prepreči rja (rjavenje); zaščitna pasta -
19 rustable
[rʌstəbl]adjectivelahko rjaveč, ki lahko (za)rjavi -
20 sensitive
['sensitiv]1) ((usually with to) strongly or easily affected (by something): sensitive skin; sensitive to light.) občutljiv2) ((usually with about or to) easily hurt or offended: She is very sensitive to criticism.) občutljiv, dovzeten3) (having or showing artistic good taste: a sensitive writer; a sensitive performance.) občutljiv•- sensitiveness
- sensitivity* * *[sénsitiv]adjectivezelo občutljiv, preobčutljiv, senzitiven; dražljiv, lahko razburljiv; (lahkó) spremenljivsensitive market economy omahljivo, negotovo tržišče
См. также в других словарях:
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rêči — rêčem dov., tudi rekó; rêci recíte; rékel rêkla (é) 1. izoblikovati glasove, besede z govorilnimi organi: te besede nisem rekel; reci a / otrok že reče mama zna reči / na vse obtožbe ni rekel niti besede je molčal, bil tiho; kar podivja, samo če… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokázati — tudi pokazáti kážem dov. (á á á) 1. narediti tako, da kdo lahko kaj vidi, pogleda: pokazati kupcu blago; pokaži, kaj si prinesel / pokazati pismo prijateljici / pokažite dokumente, potne liste / pokazati komu mesto, stanovanje razkazati / ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
samó — prisl. (ọ̑) l. 1. izraža omejenost na navedeno: zanj je pomembno samo delo; samo en dan je ni bilo; samo enkrat sem ga videl; ima samo mater; to ni samo njeno; ambulanta sprejema samo nujne primere / poznam jo samo navidez; samo tako boš dosegel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Tobacco packaging warning messages — Smoking warning on the back of a cigarette pack, in Australia Tobacco packaging warning messages are health warning messages that appear on the packaging of cigarettes and other tobacco products. They have been implemented in an effort to enhance … Wikipedia
nóč — í ž (ọ̑) 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pêta — e tudi é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika